Zdaj pa res....

...še samo malo. Saj ne morem rečt, da je kaj preveč naporno, sploh ob tako veliki pomoči mojega moža! Ampak vseeno, težko se je premikat. Resnično :). Oblačit, obuvat... Prav vesela sem, da ni zima in da ne rabim debelih puloverjev, bund, plaščov in škornjev...kaj vam nekaj povem? Crocksi rulajo! Za moje otečene noge.....pfffff, ni lepšega!

Sedaj pa samo še čakamo in upamo na najboljše. Fajn dnevi so...ni prevroče (mogoče celo malo hladno za ta letni čas), pripravljeno je več ali manj vse (ali pa dovolj no), ...

Ta teden sem bila prvič na CTGju. Res je, kot je rekla moja kolegica....pričakujejo, da se bo otrok gibal ravno v tistih 15ih minutah. AMpak so pa potem naredili UZ, da smo bili mirni in da smo videli, da je vse ok :). Spet se je držala za glavo: "jooooj, saj pridem kmalu NOOOO!!!" :)


M

Kaj sem delala?

Mnogi so me spraševali, zakaj več ne pišem na blog. :) To pomeni, da čekirajo moj blog? Kak kul :)

V glavnem, že na splošno sem bolj panične narave in ker je samo še mesec dni do PDP (natančno 28 dni) in, ker še ni vse tako, kot sem si predstavljala, sem takoj, ko sem začela s porodniško morala pripraviti vsaj obleke za našo prihajajočo pikico.

Pranje, sušenje, likanje drobnih stvari z ogromnim likalnikom (obstaja mali likalnik za baby stuff?), zlaganje, sortiranje v omaro...kar nekaj dela. Hkrati moram priznati, da za nekaj stvari sploh ne vem ali so pidžama, ali se nosi kar tako, kdaj oblečt bodi z nogicami, kdaj navadni bodi, kdaj hlačke....ampak verjetno to potem kar naenkrat veš :).

Počutje...nosečniško! (otečene noge, težko dihanje, ogromno obiska wc-ja, kislina, ...)

M